Blog

Nadomestki zobnih kron

Objavljeno dne, 28.09.2017

Nadomestki zobnih kron

Tako kot so zobni vsadki oziroma implantati danes standard za nadomestitev popolne brezzobosti, so bile v preteklosti klasične kovinsko - porcelanske prevleke nadstandard za nadomestitev zobnih kron in zob z zatički. Za tem so se pojavile "bele" plombe kot zamenjava in nadstandard pri menjavi "črnih" amalgamskih plomb. Vse to, kar se je uporabljalo že trideset let nazaj, je velikokrat zlati standard tudi v današnjih zobozdravstvenih ordinacijah. 

Zobozdravniki in ordinacije, ki se spogledujejo s sodobnejšimi načini estetsko protetičnih rehabilitacij, pa govorijo o brezkovinskih materialih, minimalno invazivnih brušenjih zob in temu primernimi nadomestki zobnih kron. 

Govorimo o luskah, 360 - stopinjskih luskah, monolitnih prevlekah iz različnih porcelanov in cirkonija. Tudi za črne plombe smo našli odlične nadomestke z daljšo življenjsko dobo kot jo imajo bele plombe in sicer so to keramični (porcelanski) inleji ali onleji. Ti načini zobnoprotetične rehabilitacije so biološko bolj kompatibilni. Ker so brezkovinski se ne vidi robov prevlek in jih zaradi tega ni potrebno skrivati globoko pod dlesni, s čimer so bile dlesni še hitreje poškodovane in posledično vseskozi vnete in krvaveče. Tako dlesni ostanejo bledo rožnate in čvrste ter izdatno pripomorejo k boljši rdeče-beli estetiki.

Vendar pa ni vse tako enostavno kot se sliši. Velika večina ljudi, ki si želi imeti luske, pravzaprav za njih sploh ni primerna. Luske kot take namreč ne morejo popraviti cele zobne krone, ker potem to ni več luska pač pa prevleka. Za lusko se dejansko šteje porcelanska ploščica, ki jo prilepimo na eno ali dve zobni ploskvi in je njena naloga predvsem estetske narave. Pri krivih ali nametanih zobeh nam luske ne pomagajo preveč, ker je za ravnanje zob še vedno najbolj primeren zobni aparat. Pri krivih zobeh je zaradi pomanjkanja prostora prav tako težko v lepo zobno linijo umestiti zobe, ker bodo na koncu premajhni in estetsko nesprejemljivi. Če želimo z luskami reševati prevelike medzobne prostore (t.i. diasteme), potem imamo na razpolago precej maneverskega prostora za umeščanje novih zob, razen če te diasteme niso prevelike.

Ker se v zadnjem desetletju več govori o estetiki in implantologiji, sta izraza postala standard za celotno laično javnost. Če bi se malo poglobili v bližnjo preteklost, bi ugotovili da te zobozdravstvene storitve nekateri zobozdravniki ponujajo in opravljajo že vsaj dvajset ali več let. Kar pa se je resnično bistveno spremenilo, je razvoj tehnologije za izdelavo zobnih nadomestkov. Rezkalne naprave, ki so pomanjšane kovinsko industrijske naprave, računalniško vodene in sprogramirane do velike natančnosti, so nakazale velik potencial in premike tudi na področju zobozdravstva. Na trgu so že vsaj petnajst let in z njimi smo zelo pridobili na natančnosti, ki v seštevku vseh vplivov precej pripomore tudi k estetiki. Tridimenzionalni skenerji in tiskalniki nam bodo omogočili, da ne bo več potrebno uporabljati odtisnih mas in izlivati mavčnih modelov, s čimer se bodo še dodatno zmanjšale napake in povečala natančnost.

Z novimi tehnologijami so nastali tudi programi, ki nam omogočajo, da zobe računalniško spremenimo in mogoče že pokažemo predvideni končni rezultat. Velikokrat je to predvsem marketinška poteza, saj se lahko na poti do željenega cilja v procesu totalnih ustnih rehabilitacij še marsikaj zelo spremeni. 

Vedno večji pomen v estetskem zobozdravstvu ima tudi laser. Tako imenovani trdotkivni laserji imajo neverjeten razpon delovanja, tako da lahko zelo elegantno preoblikujemo trda in mehka zobna tkiva. Največkrat si lahko pomagamo pri reševanju nasmeha, kjer se dlesni pri iskrenem nasmehu vidijo zelo visoko in so zaradi tega moteče. S takim laserjem se da odstraniti tudi moteča zabarvanja, ki so ostala na dlesni kot ostanek pri odstranjevanju črnih plomb, starih kovinskih prevlek ali pa je zabarvana dlesen nad površino avitalnih in polnjenih zob. Po laserskih posegih se dlesni tudi hitreje in lepše celijo kot se po parodontalnih kirurških posegih. Imajo tudi možnost biostimulacije tkiva, s čimer samo dodajo piko na i svoji zmogljivosti in vsestranskosti.

Na koncu moram kljub številnim prednostim, ki jih prinašajo novi materiali, vseeno izraziti vsaj malo skepse. Namreč, nove in "odlične" stvari niso nikoli toliko klinično preverjene, da bi lahko trdili, da stvar odlično funkcionira vsaj že dve leti, kaj šele pet let. In kaj šele zaželenih vsaj deset. To sicer naj ne bi imelo velike veze z estetiko, vendar če se kakršnekoli prevleke, inleji ali plombe prehitro odlepijo ali zlomijo, je to na koncu bolj bistveno, ker nihče ni ravno dobre volje, saj je vendar dobil nekaj najnovejšega.

Mihael Vrčkovnik, dr.dent.med., lastnik in vodja Dentalnega centra Clarus

Članek je bil objavljen v reviji Medicina in ljudje, 14.9. 2107.