Blog

Zobje kot naložba

Objavljeno dne, 28.11.2017

Zobje kot naložba

Huda konkurenca niso samo zobozdravniki in držav nekdanje Jugoslavije, ampak tudi trgovci naše prelepe dežele. Ljudje se ne odločamo več tako kampanjsko za nakup ali naložbo, vsaj ne od leta 2010, ko nas je kriza dokončno strla. Nasprotno. Pri naložbah se premišljeno odločamo in med zobmi in novim avtomobilom je tanka meja. Gre za to, kdo je trgovsko bolj spreten: Prodajalec avtomobilov ali zobozdravnik. Če si nekdo zaželi še nove kuhinje, potem zobozdravniki nenadoma tekmujemo še s celo vrsto pomembnih projektov našega življenja, ki pa, roko na srce, niso tako nujni za življenje, kot so zobje. Zakaj?

Zato, ker ljudje delamo račune brez krčmarja tudi pri zdravju. Če imamo za prvih pet let za naložbo nov avto in za naslednjih pet novo kuhinjo, potem pridejo na vrsto zobje šele čez deset let. Kdor misli, da zobje v desetih letih ne morejo propasti, se pošteno moti. Kar nekaj pacientov v zadnjem času mi je dalo misliti, da mogoče pa le malo bolj pritisnem nanje, da se prej odločijo za kakršnokoli zobozdravstveno preventivo ali že potrebno zdravljenje, kot pa da bi se z bolečinami v ustih vozili naokrog v novem beemveju. Ali pa, bog ne daj, da bi v novi kuhinji pripravljali slastne obroke, ki bi jih boleče prežvekovali.

Agonija zdravstvenega sistema

Vprašanje, ki si ga največkrat postavljam sam, je, le zakaj nekateri ljudje prej ne poiščejo pomoči, in ne šele takrat, ko že sami vedo, da je zanje edina rešitev le še puljenje vseh preostalih zob, ki še visijo v ustih na nitki iz dlesni in se bodo tako ali tako vsak trenutek sami vrgli skozi usta, ker v takem gnoju žal ne morejo več živeti. Takrat pa pridejo do nas, ubogi reveži, lahko celo prepolni znanja, ki so ga pobrali na ''trgu''. Na trg (največkrat je to seveda internet) so ljudje poslani zaradi agonije našega zdravstvenega sistema, vse znanje pa smo na trg poslali mi, zobozdravniki, ki v dobri veri deljenja informacij in v želji po pridobitvi novih strank privabljamo s takšno ali drugačno ponudbo.

Največkrat je težava, da se zobozdravniki in zdravniki v Sloveniji ne smemo javno in odkrito oglaševati, ker smo člani slovenske zdravniške zbornice. Zato pa se lahko v Sloveniji oglašujejo zdravniki in zobozdravniki iz drugih držav, ki niso člani naše ''komore'', in tu pride do precej hecnih situacij. Denimo lani na sejmu lepote mi je gospa mirno priznala, da si ni mislila, da v Sloveniji tudi vstavljamo implantate oziroma zobne vsadke. Mislila je, da to delajo samo na Hrvaškem.

Štirje zobni vsadki

Dogaja se, da pridejo pacienti v ordinacijo in bi radi imeli ''all on four'' (vse na štirih op.a.). To pomeni, da naredimo v vsaki čeljusti, zgornji ali spodnji, štiri zobne vsadke in nanje pritrdimo, privijačimo ali zacementiramo popoln porcelanski fiksni zobni most. Skratka, vse zobe na štirih implantatih. Preprosto. Dokler seveda ne naletimo na večje težave, kot je premalo kosti zaradi predhodnega hudega obzobnega vnetja, ker nihče ni zdravil kronične parodontalne bolezni. Ali pa zaradi večletnega brezzobega obdobja kost preprosto atrofira (se izgublja kostna masa) v višino in širino. In pri veliko pacientih dejansko vse na štirih implantatih zelo težko naredimo, ne glede na to, kako močno si tega želijo.

Še boljše vprašanje, ki ga v zadnjem času čedalje večkrat slišim: ''Ali pri vas delate zigomatične implantate?'' Ljudje sploh ne vedo, kaj to pomeni. To so implantati, ki so dolgi nekaj centimetrov in se vstavljajo v bližino lične kosti zaradi tega, ker zgornje čeljustne kosti za ''normalne'' zobne vsadke ni veliko in jo je zelo težko ali pa skoraj nemogoče dograditi. Ampak, ker je trženje zobozdravstvenih ordinacij zastavljeno tako, da vsak pokaže, kaj ponuja več od drugih, so se določene ordinacije spravile tako daleč, da obljubljajo stvari in operacije, ki so daleč od njihovih domen.

Cilj je seveda jasen in ne moremo si zameriti, če v vsesplošni bitki na trgu zmede vsak želi čez prag pripeljati kakšno novo stranko.

Mihael Vrčkovnik, dr.dent.med., lastnik Dentalnega centra Clarus

Članek je bil objavljen v reviji Medicina in ljudje (oktober - november 2017).