Modrostni zob - odstraniti ali ne?
Naše telo ima kar nekaj ne nujno potrebnih, včasih celo odvečnih delov, ki so v tisočletjih in še dlje v preteklosti imeli svojo funkcijo, dandanes pa so nepotrebni. Eden izmed takih je tudi modrostni zob.
Odrasli imamo lahko do 32 zob. Modrostni zobje se pojavijo zadnji, tik ob kotičkih ustne votline. Pravimo jim tudi osmice, saj so v zobovju osmi zob po vrsti. Običajno se pojavijo v starosti med 17 in 25 let, nekaterim pa se pojavijo mnogo kasneje. Veliko ljudi ima premajhne čeljusti za vseh 32 zob, zato se pogosto zgodi, da nimajo dovolj prostora izrasti. V tem primeru lahko pride do nepravilnega izraščanja ali zobje ostanejo ukleščeni oziroma pokriti z dlesnijo ali s kostnim tkivom. To lahko vodi v bolečino in v primeru nepravilnega izraščanja pritisk na sosednje zobe.
IZRAŠČANJE MODROSTNIH ZOB
Pritisk lahko malenkostno vpliva na nepravilno postavitev zobne vrste, a se temu vplivu ne pripisuje velikega pomena, saj se položaj zobovja z leti lahko spremeni, ne glede na izraščanje osmic ali ortodontske posege. Na srečo izraščanje ne povzroča vedno težav. Če je v zobovju dovolj prostora, se modrostni zobje postavijo v pravilen položaj in ob izraščanju ne povzročajo nič več težav kot kak drug zob. V primeru, da zob ne more izrasti, pride do občasnih in trajnih infekcij in bolečin, ki se sprva lahko zdravijo z antibiotiki ali manjšimi posegi na dlesnih. Pogosto se zgodi, da ti ukrepi na dolgi rok ne zaležejo in razvijejo se ponavljajoči se simptomi. V tem primeru je odstranitev praktično neizogibna. Če se za odstranitev problematičnega zoba vseeno ne odločimo, lahko pride do kroničnih infekcij, gnitja zoba, bolezni dlesni, grizenja notranjosti lic …
Odstranitev modrostnega zoba
V primeru, da se odločamo za odstranitev modrostnega zoba, se moramo zavedati, da si mnenja stroke o tem, ali je poseg potreben ali ne, nasprotujejo. Načeloma pa velja, da najboljši čas za odstranitev določi zobozdravnik s pomočjo zobnega rentgena.
Postopek odstranitve
Pri operaciji se običajno uporablja lokalni anestetik, s pomočjo katerega se omrtviči območje odstranitve. Občasno se uporabi tudi splošna anestezija, še posebej če se odstranjuje več zob hkrati. Tej praksi se stroka navadno izogiba, bolj priporočljivo je namreč, da se zobje odstranjujejo v daljšem časovnem razmiku. Če je zob prekrit z dlesnijo, vam bo zobozdravnik najprej umaknil tkivo, ki zob prekriva, nato pa nadaljeval z odstranitvijo s pomočjo posebnega vzvoda ali klešč. V določenih primerih je zob potrebno razrezati na manjše (običajno štiri) dele, saj ga je tako lažje odstraniti. Ko je zob odstranjen, se na operirano mesto položi gaza, včasih pa so potrebni šivi. Uporabijo se lahko tudi samorazgradljivi šivi, ki jih ni potrebno odstranjevati.
Po operaciji so posledice, kot so otekanje, omejeno odpiranje ust, lažje težave pri požiranju in povišana telesna temperatura, povsem pričakovane. Pooperativne bolečine so navadno dokaj zmerne in jih je mogoče blažiti z običajnimi zdravili proti bolečinam; odsvetujejo pa se tista, ki ovirajo strjevanje krvi (npr. aspirin). Kot pri drugih kirurških posegih lahko pride do vnetja rane, kar lahko podaljša čas celjenja, večjih posledic pa navadno nima.
Vir: ABC zdravja