Trn v peti

21.05.2020

Pred nekaj leti sem po radiu poslušal oddajo, v kateri so na široko debatirali o trnu v peti. Govorili so o nedefinirani bolečini nekje v podplatu. Nisem razumel, ali gre za poškodbo ali tujek v stopalu, oziroma sploh nisem vedel, za kaj gre. Deset minut sem poslušal, ko so govorili o trnu v peti, in bil prepričan, da se šalijo v slogu Denisa Avdiča, Matjaža Javšnika ali katerega drugega stand up komika. 

Da gre za zelo dobro spisano in zrežirano radijsko igro. Šel sem še malce dlje in celo poklical sosedo Barbaro, ki je tarnala, da jo zelo boli podplat v predelu pete. Ko sem ji povedal, da sem na radiu slišal, da ima trn v peti, sva se temu celo zelo iz srca smejala. Nisva vedela.

Danes vem, da biti komu trn v peti ni le staro slovensko reklo, pač pa dejanska težava kar precejšnjega števila Slovencev, tudi nekaterih naših pacientov. Za natančno diagnozo trna v peti, opis vzroka in nastanka bolečine tu žal nimamo prostora, v vseh primerih pa se pojavi vnetje, ki pri ljudeh sproži različno močno bolečino.

V zadnjem desetletju se je v terapije raznih vnetij in bolečin po celem telesu zelo dobro vključila tudi uporaba laserjev. Do leta 2016 so terapije z laserji imenovali LLLT (low level laser therapy), od leta 2016 pa se take terapije imenujejo fotobiomodulacija. S pomočjo fotobiomodulacije se sproži kopica dejavnikov v celici, natančneje v celičnem organelu, ki mu pravimo mitohondrij. Povečano število nevrotransmitorjev, celične energije ATP in reaktivnih kisikovih spojin v usklajenem delovanju pripelje do povečanega števila rastnih faktorjev, do izvencelično povečane mikrocirkulacije in s tem do hitrejše obnove poškodovanih celic. Tako se zelo uspešno pozdravi močna bolečina in tudi precej kroničnih vnetij, celo v tkivih, ki so globlje v telesu.

Zakaj sem se dotaknil ravno trna v peti? Zato ker me je pred tedni poklical tast, da je prejel že vse vrste terapij, vključno z blokado pete, in da nič ne pomaga. Vprašal me je, ali mu lahko pomagam z laserjem. In je pomagalo. Petdesetodstotno izboljšanje že takoj naslednji dan, po drugi terapiji pa skoraj stoodstotno izboljšanje. Tretja terapija je bila »za ziher«. 

Tega ne pišem, da bi se hvalil z ortopedskimi in fizioterapevtskimi uspehi. Fotobiomodulacijo namreč vse pogosteje uporabljamo tudi v ustih. Pri puljenju zob lahko že pred posegom stimuliramo regeneracijski odziv tkiva na mestu puljenja. Pri predolgo odprtih ustih lahko s samo nekajminutnim obsevanjem z laserskim žarkom sprostimo zakrčena usta. Včasih lahko zaradi poškodovanih živčnih vlaken dlje časa čutimo mravljinčenje. Čas celjenja takih poškodb lahko v nekaterih primerih bistveno skrajšamo s pomočjo fotobiomodulacije.

Nenazadnje nam je na voljo popolnoma naravna stvar, ki jo oddaja sonce. Svetloba določene valovne dolžine ima namreč zdravilno moč. V laserjih je valovna dolžina svetlobe bolj skoncentrirana kot pri soncu, zato prodre močneje in globlje. Zahvaliti se moramo razvijalcem in snovalcem laserjev, ki so videli možnost in prepoznali priložnost laserskega žarka v medicini. 

Globalno najbolj popularno zdravljenje v ustni votlini s pomočjo fotobiomodulacije je trenutno zdravljenje oralnega mukozitisa. To je zelo pogosta bolezen, ki se pojavi kot stranski učinek onkoloških obsevanj predvsem v predelu glave in vratu. Zelo vneta in pekoča usta (jezik in lica) onemogočajo normalno prehranjevanje, zaradi česar ljudje zelo trpijo. V Združenih državah Amerike lasersko terapijo oralnega mukozitisa plačajo zavarovalnice, ker je veliko bolj uspešna in cenejša od vseh protibolečinskih terapij. 

Ko moj pacient vstopi v ordinacijo, ga skoraj vedno vprašam, kako se počuti. Spontano se potem pogovor odvija okoli zdravja in zobovja, velikokrat tudi okoli bolečin ramen, kolena, ahilove tetive, strganega meniskusa, revme … Če pobrskamo po medmrežju, bomo ugotovili, da je fotobiomodulacija precej popularna. Vsa prej našteta stanja lahko z laserjem dejansko izboljšamo, če se jih seveda začne zdraviti pravočasno. Zato je tudi tako razširjena uporaba laserjev pri fizioterapevtih, ortopedih itd. Upam, da bodo laserje vedno več uporabljali tudi zobozdravniki. Nemalokrat se zgodi, da ti laserje sicer imajo, a jih žal premalo uporabljajo. Razen za marketing, kjer vsem nam pridejo še kako prav. 

Na koncu je vedno povpraševanje tisto, ki doda vrednost nekaterim storitvam, zato priporočam, da se zanimate, sprašujete in zahtevate odgovore. Tako bomo vsi skupaj zgolj s pomočjo svetlobe lahko živeli bistveno bolje. Znanstvena fantastika? Ne.

Avtor:

Mihael Vrčkovnik, dr.dent.med.

zobozdravnik in lastnik Dentalnega centra Clarus

Imate vprašanje? Z veseljem vam odgovorimo. Pišite nam na info@clarus-dental.si ali pa se naročite na pregled.