Vsak začetek je _____.
Pred kratkim sem bil na seminarju, ne zobozdravstvenem, pač pa na seminarju o delovanju naše psihe in gonilne sile naših dejanj, naše podzavesti. Predavateljica nam je zadala nalogo, da naj na list, takoj ko bo podala začetek stavka, napišemo prvo asociacijo, ki nam pade na pamet. Stavek se je glasil: »Vsak začetek je_____.« Potem je vprašala deset izžrebanih prisotnih, tudi mene, in z listov smo prebrali, kar smo napisali: »Vsak začetek je: ,Nova priložnost‘, , je težak‘, , je konec nečesa‘, , je nov izziv‘, , je odločitev‘, , je ... ‘ .
Skratka, nekaj je bilo zelo izvirnih, en sam pa je svetovno znan. Vsak začetek je težak. To misel sem imel na listu napisano tudi jaz. Ko sem naslednji dan šel teč, sem se med predihavanjem možganov lotil preigravanja tega dramatično epskega stavka s težko vsebino, za katero sem predvidel veliko hudih muk in težkega trpljenja, ki sledita vsakemu začetku. V svojem »predihovalnem« manevru sem ugotovil, da to mogoče sploh ni res. Da sem že velikokrat kaj začel in da praktično noben začetek ni težak kljub splošno znanem dejstvu o težkem začetku. Razmišljal sem o ostalih ljudeh in njihovih zapisih. Da je dejansko vsak začetek lahko odlična nova priložnost. Da je vsak začetek lahko zelo osvobajajoč, če vzamemo v obzir, da smo ravno nekaj težkega zaključili. In da je dejansko odločitev o novem začetku tista, ki je težka.
Na koncu sem ugotovil, da je vsak začetek razmeroma lahek in preprost, ker je še vedno v povojih in je dojenček. Samo sesa, kaka in lula. Tri zelo preproste operacije. Na koncu sem ugotovil predvsem to, da je nadaljevati in razvijati začetek dosti težje kot začetek sam in da se tudi smiselnost samega začetka pokaže šele v poznejšem obdobju.
Tudi pri pisanju tega uvodnika je bil začetek precej lažji od nadaljevanja in zaključka, ko naj bi pisec nekaj pametnega in poučnega izluščil in povzel. Obstaja pa seveda tudi možnost dvoma o smiselnosti kakršnegakoli začetka, takrat pa je najbolje hitro zaključiti.