Clarus portalblogResnica o zobnem aparatu

Resnica o zobnem aparatu

15.10.2019

Kako se je v resnici vse skupaj začelo? Po debelem letu porodniškega dopusta sem se spet znašla v dobro znanem delovnem okolju. V prijetni družinski kliniki, kjer se vsi do zadnjega posvečajo zdravju ustne votline. Tudi sama sem bila že več kot ducat let del te ekipe, kjer sem opravljala delo asistentke, zato se je tudi moje védenje o tej znanosti že precej razširilo.

Tisti dan sem v službi srečala Majo, ki je zadnja leta veliko pozornosti posvečala ravnanju krivih zob in zajetno število naših pacientov uspešno pospremila skozi ortodontsko terapijo. Najprej sva lahkotno klepetali in po dveh minutah me je skoraj prestrelila z direktnim vprašanjem: »Kdaj se misliš pa ti poravnati?« Vprašanje me je za hip zmedlo. V nadaljevanju pogovora mi je pojasnila vse možnosti in kaj sploh moram ter zakaj. In tako sva zasejali plodno seme v rodovitna tla.

Danes, ko je minilo leto in pol od najinega pogovora, je moj nasmeh že tri mesece ujet v lep, moden in predvsem v današnjem času zelo popularen fiksni ortodontski aparat. Vse je potekalo izjemno hitro. Maja si je najprej ogledala moj ortopanografski posnetek in mi v treh stavkih povedala, kakšne so njene zahteve, preden lahko dobim termin za »lepljenje«, kot ona poimenuje srečanje. V prvi vrsti želi urejena in očiščena usta, zdravo dlesen in zobe brez zobne gnilobe (kariesa).

OK, kaj pa zdaj, ko vse to imam? V kratkem času sem dobila termin za lepljenje breketov. Zabavno in prijetno druženje z malo ženskega čvekanja, dvakrat po 15 minut odprta usta in že sem imela ožičen nasmeh. V skrbno zatesnjeni vrečki sem za popotnico dobila zajetno število različnih krtačk in škatlico z voskom. Ob odhodu še objem s spremnimi besedami: »Pa fajn pucaj,« in datum za naslednje srečanje čez osem tednov, ko ti prvič zamenjajo lok. In res ščetkam z vsemi možnimi dimenzijami in oblikami krtačk. Prve tri dni sem malo trpela, ker me je vse ožulilo. Zadevo sem rešila z nanosom voska na predele, kjer so mi breketi povzročili težavo. Nekaj bolečin sem imela tudi ob prvih premikih zob, vendar so v kratkem izzvenele. V enem tednu je aparat, ki je najprej v ustih deloval kot tujek, postal del mene. Na začetku sem še malo pazila, kakšno hrano izbiram, a sem sčasoma ugotovila, da lahko jem zelo podobno kot brez aparata.

Tudi po prvi menjavi loka se je pojavila bolečina pri ponovnem premiku zob, ki je trajala približno tri dni. Zdaj čakam na tretji lok, ki je po pripovedovanju drugih prve dni bolj neugoden. A kljub temu se veselim svojega novega nasmeha in ortodontsko zdravljenje toplo priporočam vsem, ki še oklevajo, ali bi se ga sploh poslužili.

Avtor:

Danijela Kovačič

asistentka v Dentalnem centru Clarus

Imate vprašanje? Z veseljem vam odgovorimo. Pišite nam na info@clarus-dental.si ali pa se naročite na