Clarusov nasmeh: Andreja Repar

Predstavljamo vam gospo Andrejo Repar. Na srečanje je prišla nasmejana in pozitivna gospa, ki ni skrivala svoje zadrege pred svojo novo avanturo. Povabili smo jo na druženje z frizerko, vizažistko in fotografom. Prva napetost je popustila, ko jo je na stol povabila Anita. In kot to res dobre frizerke znajo, je pogovor nanesel na bližnjega znanca in kramljanje je steklo samo od sebe. Postriženi lasje in čudoviti kodri so izstopali, a na vrsti je bila umetnica ličenja, ki je Andreji poudarila njeno lepoto.

In kdo je pravzaprav Andreja? Mladostna in ponosna mama dveh otrok, ki sta si že ustvarila svoje življenje. 32 let žena svojemu soprogu, za katerega je nepogrešljiva, čeprav mu domača hišna opravila niso tuja. Dela v podjetju, ki proizvaja računalniško tehnologijo. Zelo pogosto se smeje in včasih se še zaloti in si pred usta postavi roko. ''Tako sem se smejala včasih. Z rokami pred usti. Moja hči Tina me je ves čas opozarjala, naj tega ne počnem, ker ti hitro pride v navado,'' pripoveduje. Pogovor zaide na prosti čas in Andreja brez pomisleka pove, da rada bere in sanjari o Škotski. Ta kultura jo navdihuje in nadvse si škotsko pokrajino posuto z gradovi enkrat v življenju želi videti. Rada ima tudi sprehode in naravo.

Odzivi po končanem lepotilnem postopku so bili dobri, vendar se Andreja ni povsem mogla osredotočiti na svojo lepotno preobrazbo, saj je fotograf že vihtel svojo opremo okrog naših glav in nastajale so fotografije, ki jih pravkar gledate.

Andreja Repar se je pred nekaj leti srečala s spoznanjem, da ima parodontalno bolezen. Še bolj kot spoznanje neozdravljivi bolezni so zabolele besede zobozdravnika, ki ji je precej ravnodušno povedal, da naj ne komplicira preveč, saj ima vendar to bolezen že skoraj vsak! ''Težko se je sprijazniti in hudo je,'' pove gospa Repar, ki je bila zaradi stanja v svoji ustni votlini zelo potrta. ''Sam sebe moraš iz dneva v dan dvigovati,'' se spominja, kako se je včasih zaradi skelenja in bolečin tolažila. Hči jo je nagovorila, naj obišče privatno zobozdravstveno ordinacijo in tako je Andreja prišla v Dentalni center Clarus.

Že po načrtovani sanaciji se je Andreja počutila bolje. ''Res so mi znali svetovati, predvsem pa so me obravnavali kot človeka in ne številko,'' še doda. Kirurški posegi v ustni votlini so bili boleči, a ko je bil enkrat temelj za dobro protetiko narejen, se je začela prava preobrazba. V svojem laboratoriju je naš zobotehnik Slavko Brkič izdelal protetiko za zgornjo čeljust in po dokončanem delu je bil dr. Mihael Vrčkovnik res zadovoljen. ''Zaradi parodontoze sem po 34 letih prenehala kaditi'', še ponosno pove in ne more primerjati svojih dni, ko je bila zaradi svojih zob popolnoma nesproščena. ''Iskreno bi se rada zahvalila vsem, ki so mi to preobrazbo omogočili, še posebej pa hčerki Tini in dr. Vrčkovniku. Vse bolečine so pozabljene, v spominu so mi ostale samo pozitivne stvari,'' še doda Andreja, ki mora zaradi svoje bolezni redno hoditi k ustnemu higieniku.

Kljub tremi, ki ji jo vse do konca ni uspela povsem prebroditi, je Andreja s svojo preprostostjo naše srečanje izpeljala tako, da smo se vsi prav prijetno počutili. ''Vsakomur bi svetovala, naj si poišče zasebno ordinacijo, kjer vas bodo obravnavali povsem drugače. Zobje naredijo človeka in dokler jih imaš, se ne zavedaš, kako pomemben dejavnik so v našem vsakdanjiku,'' za konec priporoča Reparjeva.