Uvedel umivanje rok in pristal v psihiatrični bolnišnici

Poleg vzdrževanja dobrega imunskega sistema je skrb za čiste roke eden najpomembnejših preventivnih ukrepov pri preprečevanju širjenja mikrobov in potencialnih okužb. Številne bolezni se širijo prav s kontaminiranimi rokami. Vsak dan poslušamo navodila, da je osnovni ukrep pred širjenjem novega korona virusa temeljito in pravilno umivanje rok. S tem postopkom bomo zavarovali sebe in svojo okolico pred širjenjem bolezni sars-covid-19, ki jo povzroča novi korona virus.  

Kdaj se je začela uporaba mila? 

Naši predniki so ob peki mesa opazili, da se po dežju v pepelu po peki pojavlja pena, s katero lahko čistijo roke in posodo. Tako naj bi že leta 1300 pred našim štetjem Feničani uporabljali milno maso. V času Karla Velikega so organizirali kuhanje mila v posebnih kotlih. V srednjem veku postane Marseille v Franciji prestolnica mila. Milo so pridelovali iz oljčnega olja, morske vode in pepela mediteranskih rastlin. Leta 1688 je kralj Ludvik XIV. prepovedal uporabo živalske masti za izdelavo mila. Tako nastane poznani Savon de Marseille, ki je še danes najbolj znan po svetu. 

Zdravnik Ignaz Semmelweis 

Preobrat v medicinskem umivanju rok je dosegel Ignaz Semmelweis z izvajanjem asepse v medicini. Madžarski zdravnik je med delom v dunajski bolnišnici namreč opazil, da je precej žensk po porodih hudo zbolelo, kadar se je z njimi ukvarjal zdravnik, ki je pred tem delal s trupli umrlih pacientov. Semmelweisovim opazkam o manku higiene rok se je zdravniška stroka posmehovala. Utrpel je živčni zlom in pri komaj 47 letih umrl v psihiatrični bolnišnici. Da je imel Semmelweis prav, sta samo nekaj let po njegovi smrti dokazala znanstvenika Louis Pasteur s svojo teorijo o bakterijah in Joseph Lister, ki je zagovarjal sterilnost pri zdravniških postopkih. Na račun svojih odkritij je bil Semmelweis šele kasneje prepoznan kot »rešitelj mater« in prednik bakteriologije — vede o bakterijah.